PARKIRANJE PAKIRANJE

Sreda, 20. 11. 2013 med 12.00 in 12.30 uro, parkirna hiša City-park, BTC Ljubljana

Četrtek, 21. 11. 2013 med 13.00 in 13.30 uro,parkirna hiša City-park, BTC Ljubljana

Renata Salecl "Beg možganov kot urbani Sizifov mit "

V današnjem času kar naprej nekaj potujemo, se prevažamo, prenašamo kovčke, vrečke, torbe, jih zlagamo in prelagamo v prevozna sredstva ter kar naprej ponavljamo isti krog. Ob vsej tej aktivnosti mnogokrat izgleda, kot da se pravzaprav vrtimo v krogu, včasih pa celo, da dejansko ostajamo na enem mestu. Ob vsej želji nekam potovati, zamenjati kraj, najti nove objekte, ki jih bomo vzeli s sabo, odkriti novo življenje, si težko priznamo, da je bila vsa aktivnost le maska tega, da se v resnici nič ni spremenilo. Nenehna aktivnost je novi Sizifov mit. Beg možganov pa predvsem beg znotraj možganov samih.

Rok Vevar

Rekli bi, da je sodobna organizacija življenja polna prikritih, netransparentnih koreografij. Predstava »Parkiranje Pakiranje« skuša koreografijam vsakdana zagotoviti neki minimalen okvir, zato da bi postale razvidne in berljive, zagotavlja jim tisti šibki figuralni očrt, tisto gledalsko dioptrijo, ki pogojuje pretvorbo spekularnega v spektakularno. Gre za nekakšen koreografski ready-made, ki vsakdanji »koreografski objekt« izpostavi, mu podeli naslov in se »nanj« tudi podpiše.

Ne bo nam težko ugotoviti, da smo v tej predstavi vsi nekoč že nastopali.

»Parkiranje Pakiranje« je drugo delo, ki ga koreografinja Mateja Bučar umešča v ambiente sodobnih urbanih prostorov. »Zelena luč« (2010)/ http://www.dum-club.si/zelenaluc/ je serijo pomnoženih koreografskih akcij, plesnih figur, miniaturnih kompozicij umestila na različne semaforizirane prometne lokacije, ki jih vselej določata dva poglavitna parametra kompozicijskega pojmovanja sodobnega plesa (modernega plesa); parametra prostora in časa, oba pa imata na teh lokacijah tudi svojo razvidno signalizacijo, instanco diktata: koreografa v klasičnem smislu. Koreografovo delo je distribuirano v dve vrsti signalizacije: če je semafor na teh ne-krajih čuvaj strukture, časovnega reda, nekakšen metronom, so oznake na cestišču (zebre) koreografski tloris, kakršni so morda še najbolj značilni za baročni in kasneje minimalistični ples 70-ih let preteklega stoletja. Če upoštevamo še cageevsko estetsko krajino takšnega umetniškega podjetja, se v »Zeleno luč« vpiše tudi zvok urbanega prostora.

»Parkiranje Pakiranje« razvija ta koncept »ready-made« koreografij in polje sodobnega plesa misli v razširjenem pojmovanju koreografije, v katerem se »koreografskost« iz izključne domene plesnih umetnosti razprostre v nekaj, kar je lastnost vsakdanjega. S tem pa se odpre tudi vprašanje posameznikove svobode v koreografski infrastrukturi sodobnega sveta.